Vsako leto, predvsem na predvečer prvega maja, po Sloveniji zagori na stotine kresov. Kurjenje kresov si predstavljamo predvsem kot prijeten kulturni ali družabni dogodek, vendar pa lahko prinaša tudi nevarnost za nastanek požara v naravi. Da bi bilo kresovanje varno in prijetno, da s kurjenjem ne bi povzročali nevarnosti požara, naj organizatorji javnih prireditev s kresovanjem ter vsi drugi, ki nameravajo v naravnem okolju kuriti kresove, upoštevajo sledeče napotke:
- prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi;
- če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi materiali;
- kres mora biti ves čas pod nadzorom;
- ob vetrovnem vremenu kresa ni priporočljivo prižigati,
- ob močnejših sunkih vetra je treba kurjenje prekiniti;
- pri kurjenju kresov je prepovedano uporabljati vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi;
- po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico povsem pogasiti, priporočljivo je kurišče prekriti z negorljivim materialom (npr. s peskom ali z zemljo).
Na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti skladno z Zakonom o varstvu pred požarom zagotovljeni ustrezni ukrepi, zlasti požarna straža, ki jo lahko izvajajo le gasilci.
Če kres povzroči požar v naravnem okolju, je treba na telefonsko številko 112 o tem takoj obvestiti pristojni regijski center za obveščanje, ki bo na mesto požara napotil krajevno pristojne gasilce.
