Uvod
Prva pomoč je niz ukrepov, ki jih izvajamo, da bi pomagali nenadno oboleli ali poškodovani osebi na kraju dogodka še pred prihodom nujne medicinske pomoči oz. drugih usposobljenih zdravstvenih delavcev. Te ukrepe izvaja oseba, ki se znajde na kraju nenadnega dogodka.
Zavedati se moramo, da so v učilnici idealni pogoji, kjer imamo na voljo ves potreben material. Običajno pa prvo pomoč nudimo zgolj s preprostimi pripomočki (npr. torbica prve pomoči za voznike) in je potrebna improvizacija. A tudi pri improvizaciji improviziramo samo z materiali, postopki pa morajo biti vedno enaki in pravilni!
Prva pomoč se nudi do prihoda nujne medicinske pomoč, ki osebo prepelje v bolnišnico.
Nudenje prve pomoči je moralna in zakonska dolžnost vsakega človeka! Z nudenjem prve pomoči želimo preprečiti poslabšanje zdravstvenega stanja oz. ohraniti življenje in poskrbeti za obveščanje o nenadnem dogodku.
Pomen nudenja prve pomoči nam pokaže t. i. “Veriga preživetja“. Ta združuje postopke, ki bolnika povezujejo s preživetjem po nekem nenadnem dogodku, ki ogroža zdravje določene osebe, kot npr. srčni zastoj.
Prvi člen nam pokaže pomen zgodnjega prepoznavanja nenadnega dogodka in klic na pomoč. Druga dva člena pokažeta pomen zgodnjega oživljanja in defibrilacije za večjo možnost preživetja. Zadnji člen pomeni ustrezno oskrbo s strani nujne medicinske pomoči.
Veriga bo močna le toliko kot je močan njen najšibkejši člen. Naša vloga je pomembna pri kar 3 od 4 členov in nikakor ne smemo biti najšibkejši člen. Za to lahko poskrbimo le z ustreznim izobraževanjem, redno vajo in s stalno pripravljenostjo pomagati sočloveku v težavah, povezanih z zdravjem.
Kakšna pa je razlika med prvo pomočjo in nujno medicinsko pomočjo? Prvo pomoč nudi vsakdo, tudi tisti, ki niso zdravstveni delavci. Nujno medicinsko pomoč pa nudijo zdravstveni delavci, ki so za tovrstno ukrepanje ustrezno izobraženi, usposobljeni in opremljeni.
(povzeto po Priročnik za delo z gasilsko mladino; 2017; str: 95 – 97 )