Ukrep prvega nastopa in napada ob požaru
Ukrep prvega nastopa in napada pride v poštev, ko je vaša enota prva na kraju požara. Naloga prvega nastopa je: zavarovanje kraja ter priprava varnega delovišča, pridobivanje informacij, reševanje ogroženih ljudi in živali, zapiranje plina, izklop elektrike, reševanje premoženja in naprav, ki jih ogenj še ni zajel, ustaviti širjenje požara oziroma nevarnosti ter zahteva potrebnih okrepitev. V nadaljevanju so napisani ukrepi ob požaru s katerimi se v prvi vrsti ukvarja vodja enote, vseeno pa jih mora vsak operativni gasilec poznati ter ukrepati v skladu z njimi in povelji vodje enote.
Poveljujoči določi mesto, kjer bo stalo vozilo (postavitvena površina). Položaj vozila mora biti takšen, da ustreza v največji možni meri nekaterim osnovnim načelom navedenih spodaj:
- Vozila ne sme ogrožati požar ali druga nevarnost, vendar mora biti dovolj blizu, da omogoča hitro uporabo opreme.
- Vozilo ne sme blokirati intervencijskih poti, lahko pa služi kot naletna zaščita v primeru, da se mimo dogodka še vedno odvija promet.
- Vozilo naj bo vidno ostalim prihajajočim enotam.
- Vozilo naj bo postavljeno med vodnim virom in požarom.
- Položaj vozila mora omogočati hiter umik.
Sledi postavitev poveljniškega mesta, katero mora biti izbrano na osnovi nekaterih načel:
- nevarnost ne ogroža poveljujočega,
- omogoča pogled na dve stranici gorečega objekta,
- omogoča dober pogled na mesto posredovanja
- omogoča pogled na dovozno pot (sprejemno mesto),
- mesto je vidno označeno ( podnevi zastavica, ponoči rdeča luč).
Poveljniško mesto je lahko tudi položaj prvega vozila na intervenciji, saj v temu primeru omogoča uporabo svetlobnih, radijskih in akustičnih zvez, ki so vgrajene v vozilu. Za postavitev poveljniškega mesta lahko poskrbi tudi gasilec ali skupina gasilcev po navodilu vodje.
Zbiranje informacij in ocena situacije. Poveljujoči pridobi informacije na naslednje načine:
- lastno opažanje (hitri ogled),
- pogovor z lastnikom objekta in očividci,
- opažanje drugih gasilcev (primer: napadalna skupina ali gasilec lahko opravi ogled objekta z zunanje strani)
- komunikacija z ReCO.
Od gasilcev se pričakuje, da zbirajo koristne informacije in podajajo konstruktivne predloge ter ne obremenjujejo vodjo z odvečnimi informacijami. Pomembno je tudi, da gasilci po vsaki opravljeni nalogi poročajo svojemu vodji (linija poročanja: gasilec – vodja skupine – vodja enote – vodja sektorja – vodja intervencije). Slednji tako dobi pregled nad razvojem dogodkov in se lahko odloča o nadaljnjih ukrepih. Preskakovanje linij poročanja lahko privede do izgube informacij in posledične zmede.
Informacije, ki jih mora zbrati poveljujoči so:
- ali se v objektu nahajajo ljudje in živali,
- kje je žarišče požara in kako je razširjen,
- kakšne nevarne snovi in kje se nahajajo v objektu (plin, kemikalije, elektrika, … ),
- vrsta gradnje (lesena, betonska, montažna).
Gasilec ali skupina gasilcev lahko med tem po navodilu vodje: zavaruje kraj posredovanja (prometno, pred nepooblaščenimi osebami), osvetli kraj s pomočjo razsvetljave na gasilskem vozilu ali s prenosnimi reflektorji, išče vir vode ter poskrbi za dobavo le-te do vozila, pripravi delovišče v smislu varnosti gasilcev na intervenciji, pripravi določeno opremo in naprave, opravlja oglede objekta, pridobiva informacije, poskrbi za evakuirane ter jih po potrebi oskrbi (prva pomoč).
Na osnovi vseh teh podatkov se poveljujoči odloči o izvajanju prvih neodložljivih ukrepov. Osnova vsakega posredovanja je obramba pred nevarnostjo. Vso pozornost moramo nameniti ljudem, živalim, stvarem, prostorom in objektom, ki jih požar še ni zajel, jih pa neposredno ogroža. Zavedati se moramo, da so predmeti, prostori in objekti, ki jih je požar že zajel lahko izgubljeni. Naš cilj je zadržati požar na mestu, kjer je bil ob našem prihodu in da se ta ne razširi.
Razvoj intervencije
Vsak požar se najprej lokalizira oziroma omeji ter šele nato dokončno pogasi. V splošnem obstajajo trije osnovni načini obrambe pred nevarnostjo:
- Neposredni napad: poslužujemo se ga najpogosteje, ampak šele takrat, ko imamo na voljo dovolj sredstev in gasilcev, oziroma je obseg požara tolikšen, da bomo lahko hitro in varno pogasili požar. Tipičen primer je vstop skupine gasilcev opremljene z IDA in ustreznim cevovodom in ročnikom v goreč prostor ter direktno gašenje požara.
- Obramba: v primeru, da na lokaciji nimamo dovolj sil in sredstev za direkten napad – direktno gašenje gorečega objekta, izvajamo aktivno (direktno) ali pasivno (posredno) obrambo, kjer ščitimo ogrožen objekt ali del objekta pred nevarnostjo. Tipičen primer je hlajenje rezervoarjev s plinom, zaščita in ohlajevanje sosednjih objektov ter gašenje požara z namenom, da se zaščiti ne pogoreni del. Omenjene naloge izvaja skupina ali več skupin gasilcev (napadalnih skupin) zadolženih za obrambo.
- Odstranitev: temu primeru preprosto odstranimo predmet oziroma osebo, ki jo požar oziroma nevarnost ogroža. Tipičen primer je reševanje ljudi iz prostorov, evakuacija, odstranitev vozil, kar izvaja skupina gasilcev zadolžena za preiskavo in reševanje.
Umik je primer, ko nevarnost oziroma požar v največji meri ogroža gasilske enote, katerih delo ni rodilo sadov in bi nadaljnje vztrajanje v bližini nevarnosti povzročalo resno nevarnost za njihovo življenje in zdravje.
Aktivnosti gasilskih enot na lokaciji si po prioriteti sledijo:
- zavarovanje (cesta, neposredna nevarnost),
- priprava varnega delovišča (izklop elektrike, zapiranje plina, odstranitev nevarnosti za gasilce),
- reševanje ogroženih ljudi in živali,
- gašenje (ustavitev širjenja požara ali druge nevarnosti – obramba),
- reševanje premoženja, katerega ogenj še ni zajel,
- omejitev gibanja nepoklicanim osebam,
- v primeru potrebe alarmirati dodatne sile in sredstva.
Če gasilska enota med izvajanjem gasilske intervencije prejme zahtevo po sodelovanju še v drugi intervenciji, vodja gasilske enote oziroma vodja intervencije odredi potrebno moštvo ter gasilsko reševalno opremo in jo napoti na drugo intervencijo. Če so v nesreči, ki zahteva izvedbo druge intervencije neposredno ogrožene osebe, vodja gasilske enote oziroma vodja intervencije intervencijo lahko prekine, vendar le, če zato niso ogroženi ljudje ter gasilsko enoto napoti na novo intervencijo.
V tem primeru po navodilu vodje gasilci čim hitreje, vendar varno in organizirano:
- pospravimo nujno potrebno opremo nazaj v vozilo,
- po potrebi vozilo popolnimo z dodatno opremo iz ostalih sodelujočih enot,
- po potrebi napolnimo rezervoar z vodo,
- zasedemo mesta v vozilu ter se pripravimo na novo posredovanje, katero je lahko čisto drugačne vrste, kot to, na katerem smo prvotno.
Vir: PPT predavanje Gasilska taktika za OG, Purkart Klemen